Velik, če ne kar ključen del vsake volilne kampanje so mediji, ki oblikujejo javno podobo kandidatov. V okviru raziskave Nacionalni sistem integritete smo kot problematične zaznali različne vidike slovenske medijske krajine: politični pritiski, pomanjkanje sankcij v primerih omejevanja neodvisnosti medijev, oglaševanje in pritiski podjetij na vsebine, pomanjkanje usposabljanj za preiskovalno novinarstvo, pomanjkanje sredstev za razvoj kakovostnega novinarstva ter ekonomski pritiski na novinarje.
poleg tega je raziskava pokazala na upad preiskovalnih dejavnosti novinarjev, ki povečini uporabljajo t. i. novinarske rutine – predvsem zaradi časovnih in materialnih omejitev. Ob takšnem stanju je v času lokalnih volitev zaradi razpršenosti težko pričakovati poglobljeno poročanje pri večini občin.
2249 omemb imen kandidatov za župana iz nadzorovanih občin smo zaznali preko medijskega klipinga.
4% (88) člankov je bilo namenjenih zgolj enemu kandidatu / kandidatki.
4,1% (94) prispevkov po vsebini ni bilo neposredno povezanih z volilno kampanjo. To so bili po večini članki, ki so omenjali župane, ki so opravljali redne županske naloge (udeležbe na prireditvah, otvoritvah, občinskih dogodkih). V vseh opazovanih občinah so imeli takratni župani v kampanji za prvi krog volitev največje število medijskih objav med vsemi kandidati.
Dogodke, ki so se jih župani udeleževali v času volilne kampanje lahko razdelimo na tri skupine:
1. dogodki, ki bi se zagotovo odvili ne glede na politično dogajanje in je udeležba župana nujna/visoko zaželena (npr. podelitev certifikata Mladim prijazna občina, razglasitev do turistov prijaznega kraja),
2. dogodki, ki se sicer odvijajo ob določenem času neodvisno od kampanje, a je udeležba zgolj zaželena (npr. festivali, Svetovni dan srca, obiski/nagovori šolarjev, nagovor na teku),
3. dogodki, za katere obstaja visoka verjetnost, da so bili načrtovani tako, da so sovpadli z volilno kampanjo, ker ima občina zaradi finančnih investicij in drugih razlogov večji vpliv na časovni potek dogodkov (odprtja trgovskih središč, trgov, prostorov za Rdeči križ, obletnica Društva prijateljev mladine).
Ločeno od omenjenih objav je treba omeniti še tiste, ki se nanašajo na negativne vidike življenj kandidatov. Pri tem lahko izpostavimo predvsem primere sojenj za kazniva dejanja (npr. Boris Popovič), vpletenosti v sporne posle (npr. Zoran Janković) ter obtožbe zaradi sovražnega govora (npr. Zmago Jelinčić). Zaznali smo tudi primere sporov med kandidati in s tem povezanimi »škandali« (npr. Boris Popovič vs. Polka Boškovič v Kopru in Mohor Bogataj vs. Boštjan Trilar v Kranju).
Na vidnost kandidata vpliva tudi povezava z uveljavljeno politično stranko. To je prepoznati v primeru Tadeja Beočanina v Ajdovščini, kjer je v okviru kampanje potekal dogodek z enim vidnejših politikov SD in ministrom za kmetijstvo Dejanom Židanom, ter pri kandidatu Andreju Šušteršiču v Kranju, ki so ga predstavili v sklopu novinarske konference, ki jo je organizirala stranka SMC, prisoten je bil tudi predsednik stranke in vlade Miro Cerar.
Na pojavnost posameznega kandidata v medijih torej v največji meri vpliva trenutni županski stolček in v manjši meri povezava z uveljavljeno parlamentarno stranko ter afere.
Ajdovščina
V prvem krogu smo zabeležili 121 omemb kandidatov v novinarskih prispevkih, v drugem krogu pa 35. Prednjačita predvsem Marjan Poljšak (30 omemb) in Tino Mamić (27 omemb), v drugem krogu je pojavnost v člankih med obema kandidatoma (Poljšak in Beočanin) skoraj enaka.
Kamnik
V času prvega kroga smo zaznali 127 objav imen županskih kandidatov, prednjačil pa je aktualni župan Marjan Šarec s 43 objavami, drugi največkrat omenjeni kandidat Duško Papež pa mu je sledil s 14. Dobro četrtino omemb Marjana Šarca predstavljajo predvsem aktivnosti, ki niso neposredno povezane s kampanjo. o je bila npr. udeležba na dogodku ob prejemu certifikata Mladim prijazna občina, različni festivali, prenova šole, prejem priznanja za turistom prijazen kraj ter otvoritev Centra za gibalno ovirane.
Kranj
Tudi v Kranju je bil v prvem krogu po številu objav na prvem mestu aktualni župan Mohor Bogataj, ki je imel 42 omemb, sledila pa sta Trilar (28) in Šušteršič (25), od skupno 168 objav. V drugem krogu sta oba kandidata zbrala več objav, Trilar 80 in Bogataj 87.
Mohor Bogataj in Boštjan Trilar sta bila najbolj prisotna v medijih po eni strani zato, ker sta bila vodilna kandidata. Po drugi strani pa zato, ker je v velikem delu kampanje potekal boj v obliki obtožb, ki so jih pokrivali tudi mediji. Gre torej za objave, ki temeljijo na pozornosti medijev, ki sta jo s svojo kampanjo in napadi na nasprotnika spodbujala kandidata. Zaradi domnevnih kršitev je bila vpletena tudi policija – Boštjan Trilar je prijavil Mohorja Bogataja, ker naj bi s hrano in pijačo podkupoval volivce, Bogataj pa je potem v odziv na policijo prijavil sum krive ovadbe. Ker je šlo za neke vrste dialog, so mediji večkrat pokrivali problematiko ter zbirali odzive obeh kandidatov.
Koper
Od skupno 619 omemb kandidatov je z več kot tretjinskim deležem prednjačil aktualni župan Popovič, ostali kandidati so vsi ostali pod sto omembami. Najbliže sta bila Polka Boškovič (99) in Aleš Bržan (60).
Tudi v Kopru lahko opazujemo dvoboj med dvema kandidatoma, ki je imel rezultat v večjem številu objav o dveh posameznikih, Polki Boškovič in Borisu Popoviču. Odvijala se je t. i plakatna vojna, kjer je prihajalo do popisovanja in trganja plakatov, pri čemer sta oba kandidata obsojala nasprotnika. Poleg tega je bilo v medijih zaznati poročila o kraji propagandnih materialov ter verbalnih napadih aktivistov, ki so delovali v kampanji. Norčevanje iz kandidatov je bilo prisotno tudi v občinskem mediju, ki je v času kampanje izšel dvakrat – v obeh je bila karikatura Polke Boškovič.
Ljubljana
Omemb kandidatov za župana Ljubljane je bilo 1012, tudi tu pa je daleč največ omemb zbral aktualni župan (285), sledila sta Damjan Damjanovič (150) in Aleš Avbreht (120). Zoran Jankovič je imel tudi največ omemb v člankih, ki s kampanjo niso bili neposredno povezani (34). Te lahko v njegovem primeru razdelimo na dve skupini, in sicer na članke, v katerih je omenjena njegova udeležba na prireditvah v Ljubljani (npr. Žabji tek, svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, festivali, odprtje trga) in na članke, ki se vežejo na različne sporne posle, v katere naj bi bil vpleten.
Med novicami se znajdejo tudi novice o sojenju posameznemu kandidatu ali kritike nasprotnikov, ki omenijo ime nekega protikandidata, katerega ime je potem zabeleženo. Za omembo se je štel tudi zapis o javnomnenjski raziskavi, pri kateri po navadi nastopajo vsi kandidati, takšne objave pa se pojavljajo navadno tik pred volitvami.
Kljub temu je vzorec v vseh obravnavanih občinah jasen: v prvem krogu imajo po številu objav prednost župani občin, ki se pojavljajo največkrat. Če pride do drugega kroga, pa je pojavnost v medijih po številu uravnotežena.
Pojavnost županov v medijih in na javnih dogodkih v času volilnih kampanj
Ker je županom večkrat očitano, da v času volilne kampanje izkoriščajo svojo vlogo za lastno promocijo, smo preverili vzorce na tem področju. Vsebinski pregled člankov, ki niso neposredno vezani na kampanjo, pokaže, da gre predvsem za novinarska poročila z javnih prireditev, na katerih se pojavljajo aktualni župani. Večkrat gre prav za odprtja objektov, ki so dokončani v času volilne kampanje, na kar kaže tudi vzorec investicij. To sicer samo po sebi ni nenavadno, saj spadajo tovrstne dejavnosti pod redne delovne obveznosti županov, nenavadna so predvsem visoka odstopanja od povprečja v času volilne kampanje, ki bi lahko nakazovalo na izrabo županskega položaja v času kampanje in načrtno umeščanje dogodkov, kot so npr. otvoritve, v čas volilnih kampanj.
Oglejte si študijo primera pojavnosti ljubljanskega župana v letu 2014.