Občinska glasila so posebno kritično področje, saj se je v več občinah pokazalo, da so ta v času volilne kampanje vsebinsko podvržena aktualni občinski oblasti. V nekaterih primerih do te mere, da lahko govorimo o zlorabi javnih sredstev za namene volilne kampanje.
V takšnih primerih pa ne gre nujno za zlorabo javnih sredstev, saj je pojavnost župana v glasilu občine in pisanje uvodnikov tudi sicer stalna praksa. Kljub temu bi se morali župani zavedati, da s pretiranim pojavljanjem ali nagovori v času volilne kampanje, ki so na meji dopustnega (npr. izrazito poudarjanje večletnih dosežkov), vzbujajo nezaupanje v institucijo, ki jo zastopajo. S tega stališča bi po mnenju TI Slovenia morali nastopati previdno in zadržano, s čimer bi izkazali tudi osebno integriteto in spoštovanje do lastne funkcije v družbi.
MOK-26 in MOK-27 ter glasilo Ljubljana 8/2014
Podrobneje smo pregledali dve občinski glasili (Koper in Ljubljana). Primera kažeta na izrazito odstopanje od običajnih vsebin in preseganje običajne pojavnosti.
V Ljubljani so gospodinjstva glasilo »Ljubljana« prejela v tednu pred volitvami. Glasilo je izšlo predčasno, kar kaže na izrednost te številke, sploh glede na dejstvo, da so prejšnje številke glasila v 2014 izhajale z zamudo. Iz pregleda vsebine je mogoče ugotoviti, da se v glasilu pojavlja več kandidatov županove liste, ki večkrat navajajo to listo. Ostali kandidati in liste niso predstavljeni v glasilu.
Zaznali smo tudi podobnost med nekaterimi oblikovnimi rešitvami, ki jih uporablja glasilo ter hkrati tudi omenjena lista v svoji kampanji.
glasilo Ljubljana 8/2014 stran 9 plakat na Barjanski cesti (fotografiran 21.9.2014)
V oči bode tudi dejstvo, da je publikacija skoraj za 55 % obsežnejša, kot so bile v povprečju obsežne publikacije do takrat v letu 2014, kar nakazuje na preseganje redne dejavnosti. Ni se mogoče niti strinjati z odgovorom urednice, ki smo ga prejeli po e-pošti, da gre za »predstavljanje dosežkov v preteklih dveh mandatih«, kar naj bi bila redna praksa že v preteklosti. Iz pregleda je razvidno, da je v oktobrski številki glasila iz leta 2010 bil predstavljen le en minuli mandat. Razliko predstavlja tudi dejstvo, da so v takratni številki imeli možnost predstavitve vsi kandidati ter liste.
V Kopru je primer še bolj ekstremen. Glasilo MO Koper je v času kampanje izšlo 2 krat, po kar 10-mesečnem premoru, naslednja številka pa do danes še ni izšla (januar 2016). Zadnja številka pred tem je izšla decembra 2013 in bila za skoraj polovico manj obsežna.
Poleg kar 8-stranskega intervjuja z županom Popovičem je v prvi predvolilni številki (KP-MOK26) nastopalo pet (od 23) predstavnikov krajevnih skupnosti, od katerih so štirje kandidirali na listi stranke Slovenija za vedno (SZV), katere zastopnik je župan Popovič. Objavljeni so intervjuji s kandidatom za župana stranke SZV v občini Piran, intervju s poveljnikom gasilske brigade Koper, ki je nosilec liste za mestni svet stranke SZV, intervju s kandidatom za župana stranke SZV v Ankaranu, izjave enajstih mestnih svetnikov, ki vsi kandidirajo na drugi listi aktualnega župana Koper je naš. Ostali kandidati za svetnike ali župane se v publikaciji niso pojavljali, kar kaže na izrazito pristranskost vsebine.
V drugi številki v času kampanje (KP-MOK27) je vsebina podobno pristranska. Poleg intervjuja z aktualnim županom ter intervjujema z županskima kandidatoma v sosednjih občinah (oba strankarsko povezana z županom) je v glasilu na več mestih mogoče opaziti izjave t. i. občanov. Od tega jih je kar 14 kandidiralo na listi SZV ali Koper je naš, kar poleg pristranskosti kaže tudi na zavajanje uredništva, da gre zgolj za občane/mimoidoče. V ozadju fotografij “naključnih mimoidočih” so se pojavljali motivi obeh strank. Od ostalih vprašanih ni nihče sodeloval v volilni kampanji, kar nakazuje na neenakovredno zastopanost v glasilu. Poleg tega župan v odprtem pismu (ki ni bilo označeno kot oglas v okviru kampanje) poziva k podpori kandidata stranke SZV za župana občine Ankaran.
Glasilu je bil priložen tudi DVD z video vsebino, ki je osrediščena okoli župana, tudi osebno, dosežki občine pa so predstavljeni kot županov osebni projekti. Na več mestih v videu je mogoče zaslediti motive iz predvolilnega materiala aktualnega župana, kar kaže na prepletenost videa s predvolilno kampanjo.
Levo promocijsko glasilo, desno »dokumentarec«, priložen občinskemu glasilu.
Primeri iz obeh občin kažejo na to, da so izdaje občinskih glasil izrazito problematične, predvsem ko gre za očitno odstopanje od prakse. Takšna uporaba javnih sredstev za namene predvolilne kampanje je prepovedana po 5. odstavku 14. člena ZVRK.
Prav tako bi kandidati izrazito presegli dovoljena sredstva, če bi strošek izdaje prišteli kampanji. Glasilo Ljubljana npr. na leto za deset številk stane približno 400 000€. TI Slovenia je sicer že v času kampanje pošiljal prijave na pristojni instituciji.
Inšpektorat za notranje zadeve je navedel, da kršitev ni zaznal. Računsko sodišče je sicer uvedlo nadzor v šestih občinah glede poslovanja v povezavi z občinskimi glasili, a se ni osredotočilo na mestni občini, v katerih smo mi zaznali največje sume kršitev. Inšpektorat za medije pa do danes (januar 2016) ni izdal odločbe, povezane z opisanima primeroma.
Vprašljiva je skladnost tovrstnih izdaj z Zakonom o medijih, ki medijem, odgovornim urednikom in novinarjem nalaga avtonomnost. Še več, če gre za vsebine, ki so namenjene promociji, pa kot take niso označene, gre za očitno zavajanje bralcev, saj medij daje vtis objektivnosti.
Vsekakor je sporno tudi, da se na eni strani mediji spopadajo s finančnimi težavami, kar narekuje padec kakovosti, na drugi strani pa občine namenjajo večje vsote za glasila, ki niso namenjena zgolj obveščanju občanov o dogajanju v občini, temveč služijo zasebnim namenom v času volitev ali drugih priložnostih.
Ker torej glasila niso problematična zgolj v času kampanj in gre za širši sistemski problem, je treba urediti zakonodajo na področju medijev, ki bi tovrstne primere urejala bolj primerno.